Nacionalni center za kibernetsko varnost SI-CERT
"Prevaro ne prijavimo iz sramu, strahu ali prepričanja, da je škoda premajhna. Vendar vsak neprijavljen primer omogoča goljufom, da širijo svoje mreže."
- Prijavljeni primeri (2024): 705 prevar s škodo 19,5 milijona EUR
- Neprijavljene prevare: Ocenjuje se, da 60–70 % primerov ostane neprijavljenih (žrtve se ne zavedajo goljufije, jih sramuje ali menijo, da policija ne more pomagati)
- Realni obseg (2025): Zaradi trenda rasti (20–30 %) in neprijavljenih primerov skupna letna škoda presega 50 milijonov EUR
Škoda: ~22,5 milijona EUR letno
Značilnosti: Ponaredki kripto-platform z lažnimi »svetovalci«. Žrtve zvabijo z začetno naložbo (npr. 250 EUR), nato izgubijo desettisoče.
Primer: Moški iz Idrije izgubil 20.000 EUR po lažnih obljubah o trgovanju s surovinami.
Škoda: ~15 milijonov EUR letno
Značilnosti: Uporaba domačih ključnih besed (»Slovenija«, »Ljubljana«) in AI-generiranih videoposnetkov z lokalnimi ozadji.
Primer: Kamperska trgovina (2025) ogoljufala 137 ljudi s ponudbo šotorov za 15 € – nakupi nikoli dostavljeni.
Škoda: ~7,5 milijonov EUR letno
Mehanizem: Uporabnik plača simboličen znesek (npr. 3 € za »vozovnico«), nato pa mu mesečno zaračunajo do 60 EUR brez vednosti.
Škoda: ~5 milijonov EUR letno
Značilnosti: Goljufi prepričajo žrtve, da namestijo aplikacije (npr. AnyDesk), nato prevzamejo nadzor nad napravami.
Primer: Ženska v Kopru dovolila dostop do telefona – goljufi v njenem imenu najeli kredit za 15.000 EUR.
Analiza podatkov Združenja bank Slovenije
"Povprečna žrtev izgubi 1.500 EUR. Če upoštevamo neprijavljene primere, je realno število prizadetih v Sloveniji vsaj 3.000 ljudi letno."
Spletne prevare v Sloveniji letno povzročijo škodo, primerljivo z državnim proračunom manjšega ministrstva. Kljub naporom institucij, kot sta SI-CERT in Policija Slovenije, ostaja glavna ovira nizka stopnja prijavljanja.
Drag and Drop Website Builder